Stališča do psihologije in psihologov - vidika javnosti in stroke

Izhodisce zanimanja v sestavku je ozavescenost splosne javnosti glede karakteristik profesije psihologov. V uvodnem delu predstavimo razvoj psihologije kot teoreticne in aplikativne znanosti, kot je v (zahodnem) svetu zastopana in urejena danes. Prav tako podamo konceptualni okvir prepricanj in stalisc, ki nam pomaga pri umevanju javnih zaznav in stopnje poznavanja psiholoske stroke. Zmotna prepricanja o psihologiji kot vedi, kompetentnosti psihologov, razponu in ucinkovitosti psiholoskih storitev se v moderni kulturi vrascajo tudi preko racunalnisko posredovane komunikacije. Raziskava je razclenjena na dva vsebinsko in metodolosko razlicna sklopa: prvi predstavlja preiskovanje stalisc do poklica psihologov, izraženih v tvitih, forumskih objavah, v komentarjih uporabnikov na spletnih portalih novic in v blogovskih objavah v blogih skupaj s komentarji uporabnikov; drugi pa se obraca k psihologom v praksi in njihovim pogledom na stalisca javnosti ter doživljanjem lastne poklicne vloge. S pregledom stalisc, tako na družbenih omrežjih kot pri psihologih v praksi, ponujamo netipicni vpogled v odnos laicne populacije do psihologije in psihologov. Vecinsko je naloga kvalitativne narave, saj temelji na interpretativni paradigmi s poudarkom na besedni obdelavi in analizi zbranega gradiva. V raziskavi ugotavljamo, da je v splosnem poznavanje psiholoske stroke in njene aplikativne donosnosti na razmeroma nizki ravni. Pri stremljenju k dolgorocnemu razvoju psiholoske stroke, ki zavisi od ekonomskih, socialnih in politicnih ciljev, je kljucnega pomena tudi najsirsa udeležba javnosti. Za ustrezno informiranje javnosti o psiholoskih spoznanjih in delu psihologa je se veliko prostora.