Človekovo dostojanstvo kot temelj človekovih pravic

Magistrsko delo v celoti obravnava koncept clovekovega dostojanstva kot prirojene in neodtujljive vrednosti vseh cloveskih bitij, ki mora biti priznana, spostovana in zascitena s strani drugih posameznikov, države in celotne družbe. V zadnjih nekaj desetletjih je clovekovo dostojanstvo postalo ena izmed najbolj pomembnih idej v sodobnem pravu clovekovih pravic. Ideja o clovekovem dostojanstvu se je zacela razvijati že v antiki in se je skozi zgodovino obravnavala na razlicnih podrocjih od filozofije, religije in se nazadnje vpletla v mednarodne in nacionalne pravne sisteme. Posledicno je koncept dostojanstva zelo ohlapen in ima v razlicnih kontekstih lahko zelo razlicno vsebino. Clovekovo dostojanstvo ima danes temeljno vlogo v stevilnih mednarodnih dokumentih o clovekovih pravicah, v ustavah posameznih držav in v sodni praksi mednarodnih in nacionalnih sodisc. V ustavah posameznih držav je clovekovo dostojanstvo lahko obravnavano kot clovekova pravica, kot ustavna vrednota ali oboje. Sodna praksa je namrec edini vsebinski vir, ki prikaže, na kaksen nacin je clovekovo dostojanstvo povezano s clovekovimi pravicami. V magistrskem delu je prikazana mednarodna sodna praksa na temo clovekovega dostojanstva Evropskega sodisca za clovekove pravice, Ameriskega sodisca za clovekove pravice in sodisca Afriske Unije v povezavi z dolocenimi clovekovimi pravicami. Prav tako je prikazana primerjava sodne prakse posameznih držav: Vrhovnega sodisca Združenih držav Amerike, Vrhovnega sodisca Kanade, Ustavnega sodisca Slovenije, Zveznega ustavnega sodisca Nemcije, Ustavnega sodisca Južne Afrike in Vrhovnega sodisca Izraela.