V Sloveniji se povečuje osutost bukove krošnje

V zadnjem casu po vsej Sloveniji opažamo hiranje navadne bukve (Fagus sylvatica L.). Cilj prispevka je predstaviti dolgorocen trend osutosti krosnje navadne bukve v Sloveniji in pojasniti delež osutosti bukove krosnje s pomocjo podatkov iz popisa povzrociteljev poskodb v okviru vsakoletnega popisa razvrednotenja in poskodovanosti gozdov. Pri tem smo uporabili podatkovno zbirko o spremljanju osutosti in poskodovanosti dreves na M6 stalnih vzorcnih ploskvah (Nivo I) na sistematicni mreži 16 % 16 km v obdobju 1993%2020. Rezultati kažejo, da se je povprecna osutost bukove krosnje od leta 1993 do 2020 povecala iz 13,9 % na 32,2 %. Dolgorocen linearen trend je pokazal, da se je povprecna osutost bukove krosnje povecala za 0,63 % na leto. Za trend povprecne osutosti bukve je bilo prelomno izjemno susno leto 2003, ko se je trend osutosti povecal iz 0,61 % na 0,94 % na leto. Trend vecanja osutosti bukve smo zaznali na vseh obravnavanih lokacijah. Ugotovili smo, da se povprecna osutost bukve hitreje veca na jugu in zahodu države. Katastrofalen žledolom leta 2014 je povzrocil drasticno spremembo povzrociteljev osutosti bukve. V obdobju pred žledolomom leta 2014 so osutost bukove krosnje najbolje pojasnjevale poskodbe zaradi žuželk. Po žledolomu leta 2014 so se povecale poskodbe bukve zaradi žleda, gliv, neposrednih clovekovih vplivov (obsežne sanacije žledoloma) in drugih dejavnikov. Žledolom je na bukovih gozdovih pustil trajne posledice, saj so poskodbe zaradi žleda in posledicno sanacije vidne se dandanes, kar je razvidno tudi iz popisa povzrociteljev poskodb bukve. V zadnjih dveh letih, 2019%2020, so glive najpomembnejse povzrociteljice poskodb bukve. Po letu 2014 pa se je zmanjsala poskodovanost bukve zaradi žuželk. Natancnih vzrokov za splosno slabsanje zdravstvenega stanja bukve po vsej Sloveniji se ne poznamo.