Ustreznost izbranih ukrepov kmetijsko okoljskega programa za ohranjanje naravovarstveno pomembnih travišč v Sloveniji

Travisca so eden izmed vrstno najbolj bogatih habitatov na svetu in pokrivajo okrog 52,5 milijonov kvadratnih kilometrov zemeljske povrsine. Vendar se v zadnjih letih zaradi spremembe v tradicionalni rabi tal, intenziviranja kmetijstva, pogozdovanja, spremembe vodnega režima, vsejavanje sortnih trav v travno ruso, urbanizacije, gradnje infrastrukture, komasacij, melioracij, povecanega vnosa fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil, prepogoste kosnje in nižanja visine kosnje, fragmentacije ter po drugi strani zarascanja, hitro spreminjajo v vrstno veliko revnejse evtrofne sestoje. To je privedlo do ukrepanja Evropske unije, ki je skozi Skupno kmetijsko politiko vpeljala kmetijsko-okoljske ukrepe, ki zagotavljajo kmetom financna nadomestila za izgubo dohodka, nastalega zaradi izvajanja ukrepov, ki ohranjajo naravo in povecujejo biodiverziteto. Raziskave o ucinkovitosti ukrepov kmetijsko-okoljskega programa so malostevilne, zato smo v magistrski nalogi proucevali, v kaksni meri ukrepi, ki imajo postavljene konkretne varstvene cilje in so najbolj izrazito usmerjeni v ohranjanje naravovarstveno pomembnih travisc na obmocju Slovenije v obdobju 2007-2013, vplivajo na ohranjanje naravovarstveno najpomembnejsih ekstenzivnih travisc v Sloveniji. Z uporabo geografskih informacijskih sistemov Esri ArcGIS 9.3 in Idrisi Selva smo obdelali georeferencirane prostorske podatke vseh dosedanjih kartiranj negozdnih habitatni tipov in izbranih podukrepov kmetijsko-okoljskega programa ter podatke in rezultate prikazali na slikah ter tabelah. Ugotovili smo, da je bil delež naravovarstveno pomembnih ekstenzivnih travisc vkljucenih v izbrane podukrepe zelo nizek. Izmed 76.822,21 hektarjev potencialno naravovarstveno najpomembnejsih travisc je bilo v izbrane podukrepe vkljucenih le 2.123,12 hektarjev oz. 2,76 %. Z dobljenim rezultatom smo potrdili nasa pricakovanja, da je interes za vkljucitev v izbrane podukrepe zelo slab. V podukrepe je bilo vkljucenih 1.482,63 hektarjev travisc, ki pa niso bila identificirana kot naravovarstveno pomembna. Tako je bilo veliko denarja porabljenega nenamensko, mimo doseganja ciljev varstva narave. Mi smo kot naravovarstveno pomembna identificirali 73.216,46 hektarjev travisc, ki pa niso bila vkljucena v noben izbran podukrep. Na osnovi rezultatov lahko zakljucimo, da so ukrepi, ki imajo v teoriji postavljene konkretne varstvene cilje in so najbolj izrazito usmerjeni v ohranjanje naravovarstveno pomembnih travisc na obmocju Slovenije, neucinkoviti, ne-ciljno usmerjeni in kmetov ne stimulirajo k sodelovanju v ukrepih ter tako ne zagotavljajo pricakovanih ucinkov.