Stopnja endotelijske disfunkcije kot kriterij izbora najprimernejših kandidatov za dokončno obliko zdravljenja z mehansko podporo levega prekata med bolniki s kroničnim srčnim popuščanjem

Terapija z mehansko podporo levega prekata (LVAD, angl. left ventricular assist device) se je v zadnjih dveh desetletjih uveljavila kot uspesna strategija zdravljenja dokoncne oblike srcnega popuscanja, ki jo po trenutno veljavnih smernicah ameriskih in evropskih strokovnih združenj ponujamo zgolj najbolj prizadetim posameznikom z dokoncno odpovedjo srca in z najslabso prognozo – torej inotropno odvisnim bolnikom in tistim, ki so zaradi hemodinamske nestabilnosti že zdravljeni z zacasno mehansko podporo. Leta 2015 in 2017 objavljeni eno- in dveletni rezultati ROADMAP studije so pokazali, da zdravljenje z LVAD-om ne izboljsa eno- in dveletnega preživetja, fizicne zmogljivosti in kvalitete življenja zgolj pri najbolj prizadetih bolnikih s srcnim popuscanjem, pac pa tudi pri nekaterih manj prizadetih, inotropno neodvisnih bolnikih s kronicnim popuscanjem srca. Žal pa ostaja danes nepojasnjeno, na podlagi katerih klinicnih in/ali laboratorijskih kazalnikov bi lahko med izjemno heterogeno skupino inotropno neodvisnih bolnikov s kronicnim srcnim popuscanjem najlažje dolocili tiste posameznike, ki bi jim z zgodnjim zdravljenjem z LVAD-om dejansko izboljsali kvaliteto življenja in podaljsali preživetje. Rezultati stevilnih do sedaj opravljenih studij nakazujejo, da nekateri novi bioloski kazalniki, ki odslikavajo kompleksne patofozioloske spremembe, ki se dogajajo v sklopu srcnega popuscanja, bolje napovedujejo napredovanje bolezni in pojav neželenih dogodkov kot obstojeci in trenutno uveljavljeni klinicni in laboratorijski napovedniki. Namen nase raziskave je bil opisati so plazemske vrednosti novega kazalca endotelijske disfunkcije endokana pri bolnikih s stabilnim kronicnim srcnim popuscanjem, ugotoviti ali so vrednosti visje pri posameznikih, pri katerih bolezen v srednjerocnem obdobju napreduje do te mere, da potrebujejo inotropno podporo ali pa celo umrejo in dognati ali bi lahko endokan služil kot kriterij izbora najboljsih kandidatov za zgodnje zdravljenje z LVAD-i med inotropno neodvisnimi bolniki s srcnim popuscanjem.