Konstruktna veljavnost Testa implicitnih asociacij za merjenje velikih pet

V zadnjem casu je v psihologiji opazen porast zanimanja za t. i. implicitne mere stalisc in osebnostnih lastnosti. Najbolj razsirjena implicitna mera je Test implicitnih asociacij % IAT, ki smo ga v nasi raziskavi priredili za merjenje velikih petih osebnostnih dimenzij (B5 IAT) in preverili njegove merske znacilnosti z dvema vzorcema - na osnovi ugotovitev s prvega vzorca (N = 62) smo test popravili ter ga ponovno preizkusili na drugem vzorcu (N = 75). Pri obeh vzorcih so bili rezultati podobni. Zanesljivosti dimenzij osebnosti, merjenih z B5 IAT, v vecini primerov niso dosegle zadovoljive ravni. Razlog je verjetno v manjsi ustreznosti nekaterih dražljajev ter precejsnji dolžini testnega postopka. Konvergentna veljavnost B5 IAT z eksplicitnimi merami osebnosti je bila nizka, kar lahko razložimo z razlicnimi izhodisci in strukturami, na katerih temeljijo implicitne in eksplicitne mere. Rezultati konfirmatorne faktorske analize so na prvem vzorcu pokazali, da lahko korelacije med postavkami IAT razmeroma zadovoljivo pojasnimo s petimi latentnimi dimenzijami, vendar moramo biti pri njihovi interpretaciji posebej previdni zaradi nižjih zanesljivosti nekaterih lestvic B5 IAT in majhnosti vzorca. Drugi vzorec se je v meritvi izkazal za precej nestabilnega, zato konfirmatorne faktorske analize nismo mogli izvesti. Ker gre za prvi poskus priredbe B5 IAT v slovenskem jezikovnem prostoru, ne preseneca, da rezultati niso povsem skladni s pricakovanji. Implicitne mere zaenkrat ne dosegajo ustreznih psihometricnih znacilnosti, zato v psiholoski praksi se niso uporabne. Kljub temu imajo precejsen potencial pri raziskovanju osebnosti in individualnih razlik, saj premagujejo stevilne omejitve obstojecih pripomockov (eksplicitnih mer).