Gorsko kolesarjenje v naravnem okolju v Sloveniji

Gorsko kolesarjenje postaja vse bolj množicno. Umescanje te dejavnosti v prostor je zahtevno zaradi razlicnih interesov med uporabniki prostora ter zapletene pravne ureditve. Za gorske kolesarje so med razlicnimi potmi najbolj zaželene enoslednice, to so ozke, razgibane in utrjene poti iz naravnih materialov. Analizirali smo pravno ureditev gorskega kolesarjenja v naravnem okolju v Sloveniji, in sicer na nacionalni in lokalni ravni. Na primeru dveh testnih tras na obmocju zahodnega Pohorja, ki sta potekali skoraj izkljucno v gozdnem prostoru, smo preverili možnosti umescanja gorskokolesarskih poti v naravno okolje. Pri tem smo postavili hipotezo, da ob doslednem upostevanju pravnih predpisov umescanje enoslednic v naravno okolje ni mogoce. Prvi del raziskave je temeljil na analizi pravnih predpisov in primerjavi ureditve v treh drugih srednjeevropskih državah. Za drugi del raziskave smo izbrali testni trasi ter zbrali in analizirali vse dostopne prostorske podatke. Obe trasi smo terensko pregledali in ju ocenili po izdelanem postopku, ki obsega sest korakov. Vse prostorske podatke smo obdelali v geografskem informacijskem sistemu. Pregled pravnih predpisov, ki ureja to podrocje, kaže na nedosledno rabo pojmov in razlicne možnosti razlag pravnih predpisov glede umescanja gorskega kolesarjenja v naravno okolje v Sloveniji. Z analizo testnih tras smo ovrgli postavljeno hipotezo, saj smo ugotovili, da je umescanje enoslednic v naravno okolje mogoce, vendar smo pri tem opozorili na pomembne omejitve in nejasnosti.